Milena Miklavčič, kdo in kaj sem?
Moje, nič kaj dolgočasno življenje je razdeljeno na dva dela.
V prvem, ki je trajalo do 55 leta, sem bila predvsem mama. Imela sem štiri otroke, hodila sem v redno službo (in še v ene tri za povrhu), z možem sva zgradila hišo, naredila sem šoferski izpit.
Rodila sem se leta 1952 v Žireh. V drugem razredu sem začela pisati za Dnevnikovo mladinsko prilogo Mlada njiva. Pisatelj Ferdo Godina, ki je bil urednik, je proste spise pogosto pohvalil in tudi nagradil.
Po končani osnovni šoli sem se vpisala na Pedagoško gimnazijo v Ljubljani. Kljub želji, da bi postala novinarka, mi je usoda namenila drugačno poslanstvo. Pri dvajsetih letih sem si ustvarila družino, rodili so se štirje otroci.
A ljubezen do novinarskega poklica je kasneje, po spletu slučajnosti, premagala vse pomisleke. Začela sem honorarno delati na radiu Žiri. Z blagoslovom takratne glavne urednice Jelke Mlakar sem, med drugim, na noge postavila otroški in kulturni program, kasneje pa tudi oddajo ''Zanimivi ljudje živijo med nami''. Vrsto let sem beležila tedenski utrip aktualnih trenutkov v Ponedeljkovih komentarjih. Uredila
Leta 1999 sem za pestro radijsko delo v tednu vseživljenjskega učenja prejela Priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja.
Malo manj kot sedem let sem se za oddajo Pomagajmo si na TV Koper, podpisovala pod prispevki o socialno ogroženih posameznikih.
Nepretrgoma - že več trideset let pišem resnične zgodbe, imenovane Usode za Gorenjski glas. Objavljam tudi v Žirovskem občasniku.
Moja strast so bili intervjuji, ki so našli mesto tudi v Vzajemnosti, Utripu, Naši ženi, Idrijskih novicah in na upokojenskem portalu Moja leta.
Še zmeraj objavljam kritične kolumne v različnih medijih, tudi virtualnih.
Za Nedelo že več let pišem odgovore v izjemno popularni rubriki ''Milena svetuje''.
Kot komentatorka sodelujem pri TV oddaji Zadnja beseda.
Uredila sem številne zbornike različnih društev in organizacij, tudi žirovskih.
Več kot deset let sem vodila tako imenovane Sredine večere, kulturno – pogovorne večere z znanimi osebnostmi iz sveta kulture v Kašči v Škofji Loki. Sem in tja sem podobne večere organizirala tudi v Žireh. Šest let sem pomagala žirovskim klekljaricam pri organizaciji slovenskih klekljarskih dni. Ob tej priložnosti so potekali tudi literarni natečaji, ki so bili zmeraj zelo dobro obiskani.
Drugi del mojega življenja- tam po petinpetdesetem letu- pa je posvečen vnukom in pisanju.
Moje, nič kaj dolgočasno življenje je razdeljeno na dva dela.
V prvem, ki je trajalo do 55 leta, sem bila predvsem mama. Imela sem štiri otroke, hodila sem v redno službo (in še v ene tri za povrhu), z možem sva zgradila hišo, naredila sem šoferski izpit.
Rodila sem se leta 1952 v Žireh. V drugem razredu sem začela pisati za Dnevnikovo mladinsko prilogo Mlada njiva. Pisatelj Ferdo Godina, ki je bil urednik, je proste spise pogosto pohvalil in tudi nagradil.
Po končani osnovni šoli sem se vpisala na Pedagoško gimnazijo v Ljubljani. Kljub želji, da bi postala novinarka, mi je usoda namenila drugačno poslanstvo. Pri dvajsetih letih sem si ustvarila družino, rodili so se štirje otroci.
A ljubezen do novinarskega poklica je kasneje, po spletu slučajnosti, premagala vse pomisleke. Začela sem honorarno delati na radiu Žiri. Z blagoslovom takratne glavne urednice Jelke Mlakar sem, med drugim, na noge postavila otroški in kulturni program, kasneje pa tudi oddajo ''Zanimivi ljudje živijo med nami''. Vrsto let sem beležila tedenski utrip aktualnih trenutkov v Ponedeljkovih komentarjih. Uredila
Leta 1999 sem za pestro radijsko delo v tednu vseživljenjskega učenja prejela Priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja.
Malo manj kot sedem let sem se za oddajo Pomagajmo si na TV Koper, podpisovala pod prispevki o socialno ogroženih posameznikih.
Nepretrgoma - že več trideset let pišem resnične zgodbe, imenovane Usode za Gorenjski glas. Objavljam tudi v Žirovskem občasniku.
Moja strast so bili intervjuji, ki so našli mesto tudi v Vzajemnosti, Utripu, Naši ženi, Idrijskih novicah in na upokojenskem portalu Moja leta.
Še zmeraj objavljam kritične kolumne v različnih medijih, tudi virtualnih.
Za Nedelo že več let pišem odgovore v izjemno popularni rubriki ''Milena svetuje''.
Kot komentatorka sodelujem pri TV oddaji Zadnja beseda.
Uredila sem številne zbornike različnih društev in organizacij, tudi žirovskih.
Več kot deset let sem vodila tako imenovane Sredine večere, kulturno – pogovorne večere z znanimi osebnostmi iz sveta kulture v Kašči v Škofji Loki. Sem in tja sem podobne večere organizirala tudi v Žireh. Šest let sem pomagala žirovskim klekljaricam pri organizaciji slovenskih klekljarskih dni. Ob tej priložnosti so potekali tudi literarni natečaji, ki so bili zmeraj zelo dobro obiskani.
Drugi del mojega življenja- tam po petinpetdesetem letu- pa je posvečen vnukom in pisanju.